23.10.2003, 20:00
Dušan Šarotar: MRTVI KOT
|
|
|
|
Drugo leposlovno delo Dušana Šarotaja – prvo, roman Potapljanje na dah je izšlo pred tremi leti – je knjiga enajstih novel s pomenljivim naslovom Mrtvi kot, v katere nas pisatelj z opaznim priklonom nostalgičnega povabi kot prišleke v visokem poletju skozi »notranje dvorišče«, v katerem kljubuje stari vodnjak.
Najnovejša Šarotarjeva knjiga nam ponuja vešče in skrbno napisane zgodbe, ki jih odlikuje trdna zgradba, asketski izraz ter občutek za jezik in psihologizacijo.
S to knjigo Šarotar v novo slovensko prozo prinaša, kar se je v obdobju trdih udarcev, natančnih nihajev ur in slikanju elektronskih aparatov skoraj že izgubilo: občutek. Občutek za strah, za čudenje, za zavetrne besede, vokale iz zatrepov porušenih hiš, zloge izpod lubja grčastih trt. Jani Virk pravi, da je knjiga dobra, živa, ožarjena z atmosfero nekega drugega resničnega sveta: potopil se je na dah in tam, kjer se končajo pogledi, zagledal votlino, kjer v pramorju nastajat favna in flora človeških besed.
To je knjiga, ki draži predvsem s svojo zaprtostjo in brezizhodnostjo tako notranjih kot zunanjih situacij likov, ki so nam vsak dan na očeh, pa jih malokdaj vidimo. Knjiga, ki zahteva pozornega bralca. Knjiga, ki seveda ne sme nikakor ostati spregledana (povzeto iz ocene knjige Milana Vincetiča).
|
